Evropske vlade opuščajo WhatsApp in Signal

Vlade v Franciji, Nemčiji, Poljski, na Nizozemskem, v Luksemburgu in Belgiji so začele uvajati lastne aplikacije za interno sporočanje, da bi lahko uradniki izmenjevali občutljive podatke.

Cilj te odločitve je prenehanje uporabe priljubljenih šifriranih aplikacij in prehod na lokalne rešitve, ki jih lahko nadzorujejo.

Zveza Nato že ima svoj komunikacijski sistem, Evropska komisija pa načrtuje prehod na tak sistem do konca leta, poroča Politico.

Alternative ameriški tehnologiji

Premik k aplikacijam, ki jih nadzoruje vlada, je del evropskega iskanja alternativ ameriški tehnologiji, ki ga spodbujajo strahovi pred strateško odvisnostjo od Washingtona.

WhatsApp je v lasti ameriškega tehnološkega velikana Meta, medtem ko Signal upravlja neprofitna organizacija s sedežem v ZDA, vzdržuje pa ga velika skupnost navdušencev nad odprto kodo.

Prizadevanje za distanciranje od ameriških podjetij odraža tudi vse večje zavedanje vlad o ranljivosti običajnih aplikacij za sporočanje, ko se te uporabljajo za izmenjavo občutljivih informacij med politiki.

"Naša komunikacija trenutno pogosto poteka prek platform, nad katerimi nimamo nadzora," je dejal nizozemski minister za digitalizacijo Willemijn Aerdts.

"V svetu, kjer se tehnologija vse bolj uporablja kot orodje moči, to predstavlja tveganje."

Za EU suverenost pomeni suverenost nad podatki

Brandon De Waele, direktor belgijske agencije za varne komunikacije, je dejal: "Vsi v Evropi se vse bolj zavedamo suverenosti ... Za nas je to suverenost nad podatki."

WhatsApp in Signal se v zadnjih tednih soočata s kibernetskimi izzivi.

Prejšnji mesec je na desetine varnostnih agencij opozorilo, da ruske hekerske skupine prek aplikacij z uporabo sofisticiranih phishing napadov ciljajo na politične in vladne uradnike.

Tveganja so postala očitna tudi v Bruslju:

Evropska komisija je nekaterim svojim visokim uradnikom naročila, naj zaprejo skupino na Signalu, EU pa je bila žrtev vrste kibernetskih incidentov, ki so med drugim vplivali na sistem za upravljanje mobilnih naprav.

"Preprosto niso narejeni za to"

Belgija je doslej zadnja od držav članic EU, ki so uvedle lastno aplikacijo za varno sporočanje, namenjeno javnim uslužbencem za izmenjavo občutljivih, a nerazvrščenih informacij.

Člane zvezne vlade – vključno s premierjem Bartom De Weverjem – zdaj spodbujajo k uporabi aplikacije BEAM, ki ima vse funkcionalnosti WhatsAppa in Signala, vendar deluje pod državnim nadzorom.

Nihče ne trdi, da so aplikacije, kot sta WhatsApp in Signal, ki uporabljajo šifriranje od konca do konca (end-to-end ecryption), ki je zlati standard za varnost, manj varne od alternativ, piše bruseljski portal, vendar pa spremembo spodbuja potreba po dodatnih funkcijah, kot so nadzor dostopa, omejevanje komunikacije na določene uporabnike in upravljanje metapodatkov (kje in kdaj so bila sporočila poslana).

Uporaba aplikacij za množični trg v velikih organizacijah je "res tvegana", je dejal Benjamin Schilz, direktor aplikacije Wire, ki jo uporablja nemška vlada. "Preprosto niso narejene za to."

Takšne funkcije bi lahko pomagale pri obrambi pred nedavno rusko vohunsko kampanjo prek WhatsAppa in Signala, je dejal De Waele: "Pri nas se temu lahko izognemo, ker gre za zaprto okolje samo za vladne uslužbence."

Zagovorniki transparentnosti: prehod je prepozen

Za zagovornike transparentnosti je prehod na aplikacije, ki jih nadzira vlada, prepozen.

Demokratične organizacije opozarjajo, da šifrirana komunikacija in možnosti, kot je izginjanje sporočil, skrivajo pomembne odločitve pred javnostjo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je lani soočila z glasovanjem o nezaupnici (ki je bilo neuspešno), deloma zaradi sporočil, ki si jih je izmenjala z izvršnim direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo pred velikim dogovorom o cepivu, česar pa ni razkrila.

"Trumpov pritisk"

Tisti, ki sodelujejo z evropskimi vladami pri razvoju notranjih rešitev, so opazili jasen premik od vrnitve Donalda Trumpa na oblast v začetku lanskega leta.

"Največja razlika v zadnjih 12 mesecih je nujnost vlad," je dejal Matthew Hodgson, direktor podjetja Element, ki razvija tehnologijo za varno komunikacijo.

Razlogi za pospešek vključujejo dogodke, kot je bil "Signalgate", ko so si uradniki Trumpove administracije izmenjali tajne vojaške načrte po Signalu, pa tudi ameriške sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, zaradi katerih so Američani enemu od tožilcev preprečili dostop do njegove elektronske pošte.

Večji izpad storitev Amazon Web Services je še dodatno pokazal, kako odvisna je Evropa od ameriške tehnologije.

Za nekatere je odločitev bolj praktična kot ideološka.

"Ta trend poskuša uskladiti vrzel med tem, kako bi morala izgledati uradna komunikacija, in tem, kako se dejansko dogaja v praksi," je dejala Lindsay Gorman iz nemškega sklada Marshall Fund.

"Večji premik je v resnici v odpravljanju neskladja med tem, kako bi morale komunicirati vlade, in kako dejansko komunicirajo ljudje."